Na Ministrstvu za javno upravo se zavedajo, da so občine enakopraven partner države, zato si vsak dan prizadevajo za njihov odgovoren razvoj, ki je pomemben za vsako slovensko regijo. Najpomembnejša dosežka v tem mandatu, osrednjega pomena za vsako občino v Sloveniji, sta bila sprejeta v okviru Zakona o finančni razbremenitvi občin in novele Zakona o financiranju občin.
Z dogovoroma o višini povprečnine nam je tri zaporedna leta uspelo dvigniti povprečnino, kar pomeni, da ima vsaka občina s tem na voljo več sredstev, s katerimi bo lahko zagotavljala več še kakovostnejših storitev za svoje prebivalce. S tem smo omogočili, da bodo slovenska mesta in vasi dobile nove šole, vrtce, da bodo lahko obnovili zgradbe, gradili športne dvorane in pločnike ter drugo infrastrukturo.
Župani pa imajo pri teh odločitvah ključno vlogo, saj so oni tisti, ki sprejemajo odločitve o tem, za kaj konkretno bodo namenili sredstva v svoji občini. Skupaj z njimi si prizadevamo za enakomeren razvoj regij, s tem pa ohranjamo socialno stabilnost in visok standard življenja v Sloveniji.
Višja povprečnina za slovenske občine letno pomeni dodatnih 80 milijonov, s čimer bi lahko občine zgradile 27 vrtcev z 18 oddelki za več kot 9.300 otrok.
Ob tem velja izpostaviti, da je sodelovanje prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni najpomembnejše. Ljudje, ki prebivajo v določeni občini, so namreč tisti, ki najbolje vedo, kako uspešna je politika občine v praksi. Mnogi med njimi zelo dobro vedo, kje so potrebne spremembe in kako iskati rešitve, da bo življenje in delo lažje, razvoj občine pa bolj uspešen.
Pomembne spremembe so bile sprejete tudi v Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki prinaša konkretne rešitve, njegovi skupni finančni učinki pa slovenskim občinam na letni ravni prinašajo več kot 70 milijonov evrov prihrankov. Z zakonom država financira plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, za brezposelne osebe, ki imajo slovensko državljanstvo, in za tujce, ki imajo pravico do denarne pomoči. S tem zakonom je država nase prevzela tudi financiranje družinskega pomočnika, mrliško pregledno službo, subvencioniranje neprofitnih najemnin in druge aktivnosti, ki prinašajo finančne razbremenitve občinam ter širšo korist državljankam in državljanom Slovenije.
V tem letu je na zakonski ravni prvič po dolgih letih urejeno tudi vprašanje sofinanciranja občin, kjer prebiva romsko prebivalstvo. Iz državnega proračuna bomo namenili 6 milijonov evrov za zagotavljanje pravic romske skupnosti. ‘’Zavedamo se izzivov, s katerimi se soočajo romske skupnosti, zato si bomo tudi v bodoče prizadevali za tovrstne sistemske ureditve. Ob tem pa velja poudariti, da je zelo pomembno proaktivno sodelovanje Romov, ki si želijo preoblikovanja svojih skupnosti za kakovostnejše in socialno stabilnejše življenje. Vsekakor je pomembno, da se država zavzema za enakomeren razvoj, ki vključuje vsakega človeka, ne glede na njegove življenjske okoliščine’’, je dejal minister Boštjan Koritnik.
Slovenija je pred strateškimi izzivi na različnih področjih. Učinkovito delovanje občin, sodelovanje prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni in sistemska podpora ter posluh države pa so nedvomno gonilo napredka razvoja naših regij. Na Ministrstvu za javno upravo bodo še naprej zagotavljali, da bodo občine z njihovo pomočjo omogočale vsem državljankam in državljanom Slovenije dostopne storitve ter še naprej ponujale konkretne rešitve v prizadevanjih za visok standard življenja vseh ljudi.
