Ministrstvo za javno upravo je odlično opravilo svoje delo že v času priprav na slovensko predsedovanje
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU so na Ministrstvu za javno upravo dosegli izjemne rezultate. Na novinarski konferenci je minister Koritnik izpostavil konkretne dosežke, ki prispevajo k napredku digitalizacije, boljši zakonodaji in izboljšanju učinkovitosti javnih uprav EU.
Ministrstvo za javno upravo je odlično opravilo svoje delo že v času priprav na slovensko predsedovanje, prav tako v celotnem polletnem obdobju, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU. Ob izjemno uspešno opravljenem delu in konkretnih rezultatih strokovne ekipe ministrstva, vladne ekipe in ob tvornem sodelovanju nemških in portugalskih kolegov, smo področja, ki jih ali jih je pokrivalo naše ministrstvo, naslednji predsedujoči državi, Franciji, zapustili v odlični formi.
... je poudaril Koritnik.
Minister je podrobnejši pregled dosežkov začel na področju digitalizacije. Kot je dejal, so pogajanja z Evropskim parlamentom zaključili pri dveh aktih:
Uredba o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih (Roaming) bo prednosti storitve »gostovanje kot doma« brez dodatnih stroškov za državljane EU podaljšala do leta 2032. Po besedah ministra Koritnika to za milijone Evropejcev pomeni, da bodo med potovanjem v drugih državah EU še naprej opravljali klice, pošiljali kratka sporočila (sms) ali uporabljali mobilne podatke enako kot doma, storitve gostovanja pa bodo zagotovljene po domačih cenah za operaterje po vsej EU. Z uredbo zagotavljajo dobro uporabniško izkušnjo, visoko kakovost storitev in dostop do storitev v sili, tudi za ljudi s posebnimi potrebami, in ščitijo uporabnike pred visokimi računi zaradi nenamernega gostovanja v nezemeljskih mobilnih omrežjih, ko so na trajektih ali letalih.
Uredba o upravljanju podatkov (DGA) bo olajšala pravila glede varnosti in ponovne uporabe podatkov v EU, med drugim za raziskave ter ustvarjanje inovativnih novih storitev in proizvodov. »Uredba je pomemben mejnik, ki bo v prihodnjih letih spodbudil podatkovno vodeno gospodarstvo v Evropi. Boljši nadzor in večje zaupanje pa bosta pomagala sprostiti potencial velikih količin podatkov, ki jih ustvarijo podjetja in posamezniki. To je ključno za razvoj aplikacij umetne inteligence in svetovno konkurenčnost EU na tem področju,« je izpostavil Koritnik.
V nadaljevanju je minister za javno upravo omenil dosežen splošni napredek pri Uredbi o digitalnih storitvah (DSA), s katero bo internet varnejši in bolj pošten za uporabnike in ponudnike storitev ter bo nudil več pravne predvidljivosti in večjo odgovornost posredniških platform, in Direktivi o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2), ki bo izboljšala odpornost in zmogljivost odzivanja na incidente na področju kibernetske varnosti in zaščite kritične infrastrukture.
Ena od prioritet slovenskega predsedovanja je bila po besedah Koritnika umetna inteligenca. »Zelo sem vesel, da smo na področju vodenja akta o umetni inteligenci vključili več kot štirideset let slovenskih izkušenj in znanja. Konkreten rezultat odličnega dela slovenskih strokovnjakov je Unescovo mednarodno raziskovalno središče za umetno inteligenco (IRCAI), ustanovljeno lani v Ljubljani, je dejal Koritnik in dodal, da smo pripravili tudi prvi kompromisni predlog Uredbe o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci, ki bo ob spoštovanju temeljnih pravic Unije in spodbujanju naložb in inovacij omogočila razvoj in uvajanje varne in zaupanja vredne umetne inteligence.
Minister je izrazil zadovoljstvo, da so na področju boljše zakonodaje na ravni Evropske unije v okviru Sveta za konkurenčnost okrepili razpravo o pomenu boljšega pravnega urejanja za večjo konkurenčnost in boljše delovanje notranjega trga. Kot je dejal, bodo zakoni, ki jih sprejemamo danes, vplivali na državljane in podjetja v prihodnosti, »zato je toliko bolj pomembno, da priprava zakonodaje poteka pregledno in vključujoče, politične odločitve pa temeljijo na zanesljivih dokazih, vključno z ocenami učinkov predlagane zakonodaje«.
Ena od izpostavljenih tem predsedovanja je bila tudi »Izboljšanje učinkovitosti javnih uprav Evropske unije«, pri kateri so se osredotočili na iskanje konkretnih rešitev in pristopov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi, predvsem na to, kako kar najbolje izkoristiti njihove izkušnje in znanje, oblikovati pogoje za postopno prehajanje iz aktivne v neaktivno življenjsko dobo ter kako zagotoviti učinkovite načine za prenos znanja na mlajše generacije. Prav tako je bila pozornost namenjena ravnanju s talenti, zagotavljanju kontinuitete znanja in vnosu novih znanj in veščin v javno upravo ter iskanju konkretne rešitve, da javna uprava postane privlačen delodajalec, da privabi zaposlene s pravo mešanico znanj, jih zaposli, jim pomaga, da hitro napredujejo v okviru vzpostavljenih programov, ter jih uspešno zadrži v svojem delovnem okolju.
Kar se tiče javnega naročanja smo na ravni Sveta EU okrepili razpravo o učinkovitosti javnega naročanja z vidika digitalne preobrazbe, profesionalizacije in pravnega varstva. Slovenski e-sistem javnega naročanja je s strani Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ocenjen kot eden najbolj transparentnih na svetu.
Ob koncu predstavitve je minister Koritnik omenil tudi vrsto dogodkov, ki jih je v obdobju predsedovanja Svetu EU organiziralo Ministrstvo za javno upravo. Kot je dejal, so bile med njimi najpomembnejše konference na visoki ravni: o umetni inteligenci, kibernetski varnosti, učinkovitosti, kakovosti in inovativnosti javnih uprav, storitvah e-uprave in interoperabilnosti ter sodelovanju lokalnih skupnosti. Potekali pa so tudi številni dogodki v okviru mreže javnih uprav držav članic EU (EUPAN) in druga srečanja.
Vir: MJU
Jan 13, 2022