Gre za enega ključnih reformno-naložbenih dokumentov v okviru Nacionalnega programa za okrevanje in odpornost, ki bo preko investicij v višjo produktivnost in zelene tehnologije dolgoročno okrepil produktivnost slovenskega gospodarstva.

Država je s tem zakonom omogočila spodbujanje investicijskih projektov v prednostnih sektorjih, ki so bili izbrani na podlagi več nivojskega pristopa in so vključeni v naš načrt za okrevanje in odpornost. Pomemben del tega načrta, težak kar 88,5 milijona evrov, je predviden za reforme povezane s produktivnejšim gospodarstvom, digitalnim razvojem in zelenim prehodom. 

Naše institucije so v zahtevnih epidemioloških razmerah sprejele izjemno učinkovite in hitre gospodarske ukrepe, ki so močno ublažile padec gospodarske aktivnosti. Tudi napovedi, ki zadevajo gospodarsko rast v prihajajočih obdobjih, so relativno dobre. Kljub ugodnemu makroekonomskemu okolju in spodbudnim napovedim pa je ukrepanje še vedno potrebno, saj celotnega vpliva zdravstvene krize na gospodarstvo še vedno ni mogoče natančno oceniti.

Gre za konkreten korak v pravo smer, saj se moramo v trenutnih razmerah na vsak način izogniti morebitnim negativnim spremembam v investicijski dinamiki. Zato se nam zdi ključno, da v teh zahtevnih časih ne prenehamo s podporo razvoju našega gospodarstva, temveč, da naredimo vse kar je v naši moči in mu priskrbimo dodatna investicijska sredstva. To je še posebej pomembno, če je namen teh sredstev usklajen z našimi osrednjimi cilji na gospodarskem področju, kot so dvig dodane vrednosti, trajnostni razvoj ter zelen in digitalen prehod.

Gospodarstvo je generator blaginje, razvoja in socialne varnosti v družbi. Dejstvo namreč je, da bi se morebitna blokada izvajanja našega načrta za okrevanje in odpornost, z njo pa tudi znižanje predvidenih sredstev namenjenih gospodarskim investicijam, slej kot prej poznala tudi na preostalih družbenih podsistemih. 

Foto: DZ RS